Lastništvo ali alternativa?

Načela krožnega gospodarstva spodbujajo prehod od razmisleka o nujnosti pridobitve lastništva na druge možnosti uporabe in izrabe predmetov, da se zagotovi identificirana potreba. Z besedami našega nekdanjega EU komisarja Janeza Potočnika, ali res želimo biti lastniki hladilnika, ali si predvsem želimo zdrave in ohlajene hrane? Premik je torek od lastništva k funkcionalnosti predmeta. Ob tem so možne številne opcije: od deljene uporabe do najema in leasinga. S tem se podpira tudi višja stopnja rabe predmeta, kar krožno gospodarstvo razume kot eno izmed vrst neizrabljanja virov (zapravljeni viri, umetno skrajšani življenjski časi, neizkoriščene zmogljivosti in zapravljeni vgrajene vrednosti). Tovrstne rešitve pa po drugi strani tudi zmanjšujejo tvaganja, ki izhajajo iz lastništva – ter hkrati spodbujajo ponudnike k visokokakovostnim predmetom.

Eden prvih primerov, ki se pojavljajo v zvezi s krožnim gospodarstvom je primer letališča Shiphol na Nizozemskem in nabave luči kot storitve (pay-per-lux) namesto nabave luči ali žarnic s strani Philipsa (sedaj dela Philipsa, ki se imenuje Signify) ter podjetja Cofely. Ob tem je ponudnik obdržal lastništvo, obetajo pa si prihrankov tudi inovacij, ki so se ob tem porajale in obetajo daljšo življenjsko dobo.