Na našem spletnem mestu za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke. Preberi več
Menu
Menu
Faza pred razpisom: 1. del
Identifikacija potrebe potrebe in preveritev možnosti pomoči strokovnih služb ter dobrih praks predstavlja ključen prvi korak pri pripravi krožnega javnega naročila.
Po identifikaciji potrebe, je naslednji korak usmerjen k premisleku v kolikšni meri lahko že obstoječi resursi že pripomorejo k zadovoljitvi te nove potrebe oziroma kako bo naša odločitev za javno naročilo vplivala na njih.
Motiviranje je lahko prek zakonskih zahtev ali pa preko nefrormalnega motiviranja izvajalcev in ostalih akterjev.
Eden od glavnih ciljev javnega naročanja je zagotoviti, da se sredstva porabijo gospodarno. Da bo javno naročanje bolj učinkovito in bolj trajnostno, moramo spodbujati medsebojno povezovanje naročnikov s podobnimi potrebami ter izmenjavo njihovih praks in izkušenj.
Krožno gospodarstvo poudarja, da je funkcionalnost bolj pomembna od lastništva. Vsled temu je ta razmislek namenjen temu ali lahko uporabnost, ki jo potrebujemo pridobimo tudi brez prenosa lastništva (t.j. nakupa), z uporabo drugih opcij ( npr. leasing, deljena uporaba predmeta, itd.).
Poleg premisleka o vplivu javnega naročila na že obstoječe resurse, se je potrebno vprašati tudi o opcijah, ki so povezane z predmetom potencialne nove nabave.
Javni sektor ima veliko kupno moč in lahko s svojimi nakupnimi odločitvami pomembno prispeva k doseganju trajnostnih ciljev – okoljskih, družbenih ter finančnih, saj investicije v trajnost dolgoročno prinašajo tudi prihranke. Kako lahko poskrbimo za bolj trajnostna JN?
Skupno javno naročanje lahko povečuje gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev ter razbremeni javne uslužbence, ki delajo na javnih naročilih. Potrebna pa je skrbnost naročnikov, da z izvedbo skupnih naročil ne zmanjšujejo konkurence na trgu.
Faza pred razpisom: 1. del
Identifikacija potrebe potrebe in preveritev možnosti pomoči strokovnih služb ter dobrih praks predstavlja ključen prvi korak pri pripravi krožnega javnega naročila.
Po identifikaciji potrebe, je naslednji korak usmerjen k premisleku v kolikšni meri lahko že obstoječi resursi že pripomorejo k zadovoljitvi te nove potrebe oziroma kako bo naša odločitev za javno naročilo vplivala na njih.
Motiviranje je lahko prek zakonskih zahtev ali pa preko nefrormalnega motiviranja izvajalcev in ostalih akterjev.
Eden od glavnih ciljev javnega naročanja je zagotoviti, da se sredstva porabijo gospodarno. Da bo javno naročanje bolj učinkovito in bolj trajnostno, moramo spodbujati medsebojno povezovanje naročnikov s podobnimi potrebami ter izmenjavo njihovih praks in izkušenj.
Krožno gospodarstvo poudarja, da je funkcionalnost bolj pomembna od lastništva. Vsled temu je ta razmislek namenjen temu ali lahko uporabnost, ki jo potrebujemo pridobimo tudi brez prenosa lastništva (t.j. nakupa), z uporabo drugih opcij ( npr. leasing, deljena uporaba predmeta, itd.).
Poleg premisleka o vplivu javnega naročila na že obstoječe resurse, se je potrebno vprašati tudi o opcijah, ki so povezane z predmetom potencialne nove nabave.
Javni sektor ima veliko kupno moč in lahko s svojimi nakupnimi odločitvami pomembno prispeva k doseganju trajnostnih ciljev – okoljskih, družbenih ter finančnih, saj investicije v trajnost dolgoročno prinašajo tudi prihranke. Kako lahko poskrbimo za bolj trajnostna JN?
Skupno javno naročanje lahko povečuje gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev ter razbremeni javne uslužbence, ki delajo na javnih naročilih. Potrebna pa je skrbnost naročnikov, da z izvedbo skupnih naročil ne zmanjšujejo konkurence na trgu.
Na našem spletnem mestu za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke. Preberi več