Posledice in cilji naročila

Za trajnostni razvoj skrbimo tudi tako, da oblikujemo javna naročila tako da bomo čim manj obremenili okolje, zdravje in dobro počutje človeka in živali. Hkrati pa seveda ne zanemarimo pomena dolgoročne ekonomske učinkovitosti.

Javna naročila predstavljajo približno 14 odstotkov BDP v EU in 11 odstotkov v Sloveniji, kar pomeni, da javni organi s svojimi nakupi pomembno vplivajo na številna področja življenja. V zadnjem času se krepi pomen zelenih javnih naročil, ki so pomembno orodje za doseganje okoljskih ciljev, ki jih je Slovenija sprejela s podpisom Pariškega sporazuma. Trajnostna potrošnja javnih naročnikov poleg tega vpliva tudi na družbene oz socialne vidike, kot so na primer pravice zaposlenih, etični standardi, enakopravna obravnava vseh in podobno.

V Sloveniji v postopkih javnega naročanja v veliki večini primerov naročniki kot edino merilo za izbor najustreznejšega ponudnika uporabijo ceno izdelka / storitve. Bolj pravilno je, da naročniki ponudnike izbirajo na podlagi kombinacije meril, saj najnižja cena izdelka še ni zagotovilo za najnižji strošek v življenjski dobi (total cost of operation).

Pomembna vprašanja, ki si jih velja zastaviti, so:

• kako poskrbim, da bo izbrani ponudnik dobavljal kakovostne in zdravju prijazne izdelke?
• kako poskrbim, da bodo izbrane rešitve energetsko učinkovite?
• ali lahko z izborom vplivam na nižjo porabo energije, vode, naravnih virov?
• ali lahko izberem izdelek, ki je narejen iz (lokalne) sekundarne surovine?
• ali lahko izberem izdelek z daljšo življenjsko dobo?
• kako lahko prispevam k družbeni odgovornosti – izberem ponudnika, ki spoštuje zakonodajo in ima visoke etične standarde ter urejene odnose z zaposlenimi?
• kako lahko z izborom prispevam k ogljični nevtralnosti?
• kako lahko z izborom prispevam k manjši količini odpadkov in odpadne embalaže?
• ali v javnem naročilu spoštujem okoljsko zakonodajo in Uredbo o zelenem javnem naročanju?
• kako bom z uporabo izdelkov / storitev vplival na zdravje in dobro počutje zaposlenih?
• kako bom z uporabo izdelkov / storitev vplival na lokalno skupnost?
• kako bom z uporabo izdelkov / storitev vplival na okolje in biotsko raznovrstnost?
• ali sem pri oblikovanju tehničnih zahtev in meril upošteval trajnostne standarde?
• kako lahko zmanjšam stroške uporabe, vzdrževanja, odstranitve izdelka?
• kaj se bo z izdelkom zgodilo po koncu uporabe?

Zasledovanje ciljev trajnostnega razvoja pomeni skrb za:

• okoljski vidik (primeri v JN: upoštevanje Uredbe o zelenem javnem naročanju, izbira izdelkov in storitev, ki so za okolje manj obremenjujoči, izbira energetsko učinkovitih rešitev, prepoved uporabe izdelkov, ki vsebujejo strupene in zdravju škodljive snovi, izbor izdelkov, ki so prijazni do človek, živali in okolja, skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti).
• družbeni vidik in socialna merila – še posebej v delovno intenzivnih panogah, kot so storitve čiščenja, prevozi, in priprave obrokov, varovanja, popravil in vzdrževanja ter pri gradnjah (primeri v JN: povprečna mesečna bruto plača, povprečna stopnja fluktuacije zaposlenih, status invalidskega podjetja, delež zaposlenih mladih / starejših / invalidov, obstoj etičnega kodeksa podjetja, delež zaposlenih s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, metodologija razporejanja dela, obstoj kolektivne pogodbe, članstvo v zbornici
• finančni vidik – kot omenjeno je potrebno upoštevati celoten strošek v življenjski dobi.

Vir: Care4Climate

1. (socialno merilo) IRSKA ZAPORNIŠKA DRUŽBA – Vsako leto iz zaporov odstranijo 1.200 vzmetnic. Cilj naročila za 12 zavodov je bil krepitev zaposlovanja nekdanjih zapornikov, saj zaposlitev bistveno zmanjša verjetnost vrnitve v zapor.

Kombinacija meril za izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika:

• cena (60 %),
• okoljska skladnost, kakovostni standardi (20 %),
• zaposlovanje bivših zapornikov (20 %).

2. (okoljsko merilo) KEMSO ali Komunalni snovni krog: JN003683/2021 in JN004160/2023 – Zeleno in krožno skupno JN Mestne občine Novo mesto in občinskih zavodov v lasti občine za naročanje higienskega papirja z vključitvijo več trajnostnih meril:

Kombinacija meril za izbor ekonomsko najustreznejšega ponudnika:

• cena (78 %),
• krožno merilo zero waste (22 %): ponudnik pridobi dodatne točke za izdelke, za katere proizvajalec potrdi, da jih bo izdeloval iz lokalno zbrane sekundarne surovine).