Izračun ocenjene vrednosti

Glede na ocenjeno vrednost naročnik določi kako bo vodil celoten postopek oddaje javnega naročila. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo vodi naročnik.

Naročnik preden sploh začne s postopkom javnega naročanja mora izvesti kratko analizo trga na podlagi analize stroškov pri drugih naročnikih za podobna naročila, z analizo stroškov na podlagi preteklih podobnih naročil pri naročniku, s pridobitvijo informativnih ponudb, z izvedbo strokovnega dialoga (drugi odstavek 64. člena ZJN-3) in z oceno strokovnjaka iz stroke. Poleg analize trga si lahko pri izračunu ocenjene vrednosti pomagamo tudi s poslovno analizo. Pripraviti je treba ustrezno podlago, ki bo določila potrebe, zahteve in obseg rešitve (tudi kot podlaga poznejšemu obsegu projekta), sicer lahko pride do nerealnega izračuna ocenjene vrednosti. Pri tem se pogosto zanemarjajo ali podcenjujejo stroški, povezani z analizo, specifikacijo, integracijo z zunanjimi sistemi, preizkušanjem, jamčevanjem oziroma odpravljanjem napak, koordinacijo (upravljanjem/vodenjem) projektov, zagotavljanjem razpoložljivosti virov (kadrov, opreme, licenc).

Za določitev ocenjene vrednosti se upošteva dan, ko naročnik odpošlje javno objavo o začetku postopka, če pa tega nimamo, se upošteva dan, ko naročnik prične postopek javnega naročila (primeroma; navezovanje gospodarskih stikov). Pri ocenitvi javnega naročila mora naročnik upoštevati vse stroške, ki jih bo moral plačati oziroma stroške, povezane s pogodbenim predmetom, ter celoten postopek evidentirati. Prav tako mora upoštevati možnosti povečanja obsega javnega naročila, predvsem preko pogodbenih klavzul o spremembah pogodbe in cene. Kadar se blago ali storitev redno ponavlja ali se bo predvidoma podaljšalo v določenem obdobju, se ocenjena vrednost javnega naročila izračuna na podlagi skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.

Za naročila organizacijskih enot naročnika po določili ZJN-3 velja, da se seštevajo, kar pomeni, da se obveznosti naročnika in posameznih organizacijskih enot določijo po seštevku ocenjenih vrednosti naročila. Če organizacijska enota odda javno naročilo pod vrednostnim pragom EU, vendar seštevek istovrstnih naročil presega prag, mora le ta upoštevati obveznosti javnega naročanja nad vrednostnim pragom EU, razen če je organizacijska enota naročnika samostojno odgovorna za javno naročilo, kar pomeni, da samostojno prevzema pravice in obveznosti v svojem imenu in za svoj račun.

Izračun ocenjene vrednosti naročila – primer krožnega javnega naročila higienskega papirja.