Na našem spletnem mestu za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke. Preberi več
Menu
Menu
Obstajajo številne vrste postopkov: Evidenčni postopek, Odprti postopek (40. člen ZJN-3), Omejeni postopek (41. člen ZJN-3), Konkurenčni dialog (42. člen ZJN-3), Partnerstvo za inovacije (43. člen ZJN-3), Konkurenčni postopek s pogajanji (44. člen ZJN-3), Postopek s pogajanji z objavo (45. člen ZJN-3), Postopek s pogajanji brez predhodne objave (46. člen ZJN-3), Okvirni sporazumi (48. člen ZJN-3), Dinamični nabavni sistem (49. člen ZJN-3).
Naročnik izvede javno naročanje po postopkih od a) do f) točke prvega odstavka 39. člena, če je vrednost predmeta javnega naročila enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je uporaba zakona obvezna in če so izpolnjeni pogoji, ki so v nekaterih primerih določeni za posamezni postopek (22. člen ZJN-3).
Odprti postopek (40. člen ZJN-3)
V odprtem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Gre za enofazni postopek javnega naročanja.
Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu ali 30 dni, če se za oddajo ponudb uporabi elektronski sistem. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 35 oz. 30 dni, pa lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. Rok se prav tak lahko skrajša, če je ocenjena vrednost nižja od določenih v 22. členu ZJN-3.
Omejeni postopek (41. člen ZJN-3)
Gre za dvofazni postopek, kjer lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Prijavi za sodelovanje ponudnik priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Ponudbo lahko kasneje oddajo le gospodarski subjekti, ki jim je s strani naročnika priznana usposobljenost in jih k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.
Določen je minimalni rok za prejem prijav oziroma ponudb (30 dni), v katerega ni dovoljeno posegati, razen v primerih, ki jih določa zakon, kot na primer na infrastrukturnem področju in pri tistih javnih naročilih, katerih vrednost ni enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo objaviti tudi v Uradnem listu EU. V slednjem primeru lahko naročnik določi krajši rok, ki pa mora biti upoštevaje splošno določbo o roku iz 74. člena, kljub temu primeren glede na zahtevnost in kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb oziroma prijav. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 30 dni, lahko naročnik določi rok za prejem prijav, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu oziroma rok za prejem ponudb, ki ni krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo izbranim kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb. Rok za prejem ponudb se prav tak lahko skrajša, če se za oddajo ponudb uporabi elektronski sistem.
Konkurenčni dialog (42. člen ZJN-3)
Konkurenčni dialog se na splošnem področju uporablja restriktivno, kadar so za to izpolnjeni pogoji, medtem ko se na infrastrukturnem področju lahko uporablja vedno.
Uporabi se zlasti v primerih, ko naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Takšne razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Uporablja se za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, zlasti pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitvah, kot so denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih projektih na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za standardne storitve ali blago, ki jih lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti na trgu, se konkurenčni dialog ne uporablja.
Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k dialogu.
Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.
Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede svoje potrebe in zahteve, ki jih v tem obvestilu ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeli. Hkrati v istih dokumentih določi in podrobneje opredeli merila za oddajo javnega naročila ter določi okvirni časovni razpored.
Z udeleženci naročnik začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. Zagotoviti mora enako obravnavo vseh udeležencev in informacij ne sme nuditi diskriminatorno.
Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih stopnjah in tako zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno stopnjo dialoga, naročnik pa v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu navede, ali bo uporabil to možnost.
Dialog se nadaljuje, dokler naročnik ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Nadalje naročnik oceni prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila (katerih uporaba je obvezna) iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta. Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je naročnik ugotovil, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe. To ne sme spremeniti bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter predstavljati nevarnosti za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.
Partnerstvo za inovacije (43. člen ZJN-3)
Gre za postopek javnega naročanja, ki se uporabi, če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje, cilj tega postopka pa je poznejša nabava blaga, storitev ali gradenj, ki so rezultat inovativnega razvoja . Omogoča, da se za razvoj in naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgoročno partnerstvo za inovacije, če se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo potreben ločen postopek javnega naročanja.
Javna naročila se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Partnerstvo za inovacije je pri zelo velikih ali pri manjših inovativnih projektih strukturirano tako, da zagotavlja potrebno povpraševanje trga, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga. Naročniki zato ne smejo uporabljati partnerstev za inovacije na način, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.
Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, na infrastrukturnem področju pa praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, rok pa v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
V postopku lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni v partnerstvo za inovacije.
Konkurenčni postopek s pogajanji (44. člen ZJN-3)
Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko uporabi samo na splošnem področju, upoštevaje pogoje, opredeljene v 44. členu ZJN-3, izvaja pa se kot dvofazni postopek, razen v primeru iz b) točke prvega odstavka 44. člena ZJN-3, kjer se izvaja samo druga faza postopka.
Kadar naročnik oddaja javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji na podlagi neuspešnega predhodnega postopka (odprti, omejeni ali postopek naročila male vrednosti), v katerem so bile predložene ponudbe neskladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali prepozne ali neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva (b) točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3), naročniku ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. Več o tem lahko najdete tudi v tolmačenju z naslovom Konkurenčni postopek s pogajanji.
ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je potrebno seznaniti ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina. Pogajanja morajo biti usmerjena v izboljšanje ponudb, da bodo naročniki lahko naročili gradnje, blago ali storitve, popolnoma prilagojene svojim konkretnim potrebam. Lahko zadevajo vse značilnosti naročenih gradenj, blaga in storitev, med drugim na primer kakovost, količino, trgovinske klavzule ter družbene, okoljske in inovacijske vidike, če niso del minimalnih zahtev. Pogajanja morajo potekati na način, da so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.
Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko izvaja v zaporednih stopnjah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.
Minimalne zahteve, ki jih mora določiti naročnik, so tisti pogoji ter značilnosti (zlasti fizični, funkcionalni in pravni), ki bi jih morala izpolnjevati ali imeti vsaka ponudba, da se zagotovi, da lahko naročnik odda javno naročilo v skladu z izbranimi merili za oddajo naročila. Vse stopnje postopka je treba ustrezno dokumentirati, da se zagotovita transparentnost in sledljivost.
Postopek s pogajanji z objavo (45. člen ZJN-3)
Postopek s pogajanji z objavo je mogoče uporabiti samo na infrastrukturnem področju in pomeni postopek, ki poteka na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju in v katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti. Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Obvezen element tega postopka so pogajanja. Naročnik se pogaja s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, zahtevane v dokumentaciji. Pogajanja morajo potekati na način, da so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave (46. člen ZJN-3)
Gre za postopek, ki vključuje pogajanja, vendar v njem sodelujejo le tisti subjekti, ki jih povabi naročnik. Uporaben je izključno v primerih, ki jih taksativno določa zakon. Gre za primere, ki so vezani na: razmere na trgu – naročnik ne prejme nobene ponudbe ali so te neustrezne; posebnosti vezane na naravo predmeta naročila – tehnične, umetniške ali obstoj avtorskih pravic; okoliščino, ki je objektivno nepredvidljiva za naročnika in posledično nujno zahteva izvedbo določnega naročila. V navedenem primeru gre za primere, ki so lahko skupni tako naročanju blaga kot tudi storitev in gradenj. Posebej so določeni primeri postopka s pogajanji brez predhodne objave, specifični za posamezne vrste naročil.
V primeru postopka s pogajanji na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 morata biti skrajna nujnost izvedbe postopka javnega naročanja in nepredvidljivost dogodkov kumulativno izpolnjena in vzročno povezana in ne smeta nastopiti zaradi opustitve določenih dejanj naročnika, ki bi jih moral izvajati, kot na primer ustrezno pravočasno planiranje in izvajanje določenih aktivnosti, ipd. Razlog nujnosti, ki ga opredeljuje zakon, gre iskati predvsem v varovanju zdravja in varnosti ljudi ter zavarovanju premoženja in preprečevanju okoliščin, ki bi zaradi ne izvedbe javnega naročila pripeljale do nesorazmernih posledic za delovanje naročnika. To seveda ne pomeni, da je nujnost izražena samo v navedenih primerih, je pa razlog nujnosti potrebno interpretirati restriktivno.
Če naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave zaradi razloga skrajne nujnosti, mora v primerih, ko je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku oddati le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku, ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila.
Naročnik mora v svoji dokumentaciji navesti in obrazložiti razloge za izbiro postopka iz 46. člena ZJN-3, namero o izvedbi in obrazložitev pa pred začetkom postopka (66. člen ZJN-3) posreduje vsem trem zagovornikom javnega interesa, kot jih določa zakon, ki ureja pravno varstvo na področju javnega naročanja, pri tem pa obvestilo o nameravani izvedbi postopka ne pomeni seznanitve zagovornika javnega interesa s kršitvijo in ne vpliva na tek rokov, kot jih zagovornikom javnega interesa določa zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Izjema glede navedenega pa velja pri uporabi tega postopka iz razloga skrajne nujnosti, pri čemer naročniku namere o izvedbi postopka in obrazložitve ni potrebno pošiljati zagovornikom javnega interesa. ZJN-3 ne določa načina obveščanja zagovornikov javnega interesa in je to prepuščeno prosti presoji naročnika.
Zagovorniki javnega interesa so Računsko sodišče Republike Slovenije, Javna agencija RS za varstvo konkurence in Komisija za preprečevanje korupcije.
V primeru ko naročnik oddaja javno naročilo na podlagi a) in d) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 mora, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več ponudnikov.
V primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave mora biti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavljeno pred objavo odločitve o oddaji javnega naročila. Izjema velja za postopek, ki se izvaja iz razloga skrajne nujnosti (tj. č) točka prvega odstavka 46. člena ZJN-3), kjer se lahko naročnik odloči za vročitev odločitve po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP) ter isti dan v objavo pošlje tudi obvestilo iz 57. člena ZJN-3), ali pa prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi pred objavo odločitve o oddaji.
ZJN-3 sicer ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je potrebno seznaniti tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina.
Okvirni sporazumi (48. člen ZJN-3)
ZJN-3 opredeljuje okvirni sporazum v drugem odstavku 48. člena, in sicer: »Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.«.
V skladu z 48. členom ZJN-3 lahko naročnik sklene okvirni sporazum na podlagi predhodno izvedenega postopka javnega naročanja (in sicer kateregakoli).
ZJN-3 okvirne sporazume deli na 4 vrste:
Te informacije determinirajo vrsto okvirnega sporazuma. Od tega pa je odvisno, katera pravila v zvezi z oddajo posameznih naročil se morajo upoštevati po sklenitvi okvirnega sporazuma.
Okvirni sporazum predstavlja učinkovito tehniko javnega naročanja, vendar naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov, v katerih sami niso navedeni. V ta namen morajo biti naročniki, podpisniki določenega okvirnega sporazuma, jasno navedeni že od samega začetka, in sicer z imenom ali kako drugače, na primer z omembo določene kategorije naročnikov na jasno določenem geografskem območju, tako da je mogoče te naročnike preprosto in nedvoumno opredeliti. Okvirni sporazum po sklenitvi prav tako ne sme biti odprt za sodelovanje novih gospodarskih subjektov.
Po sklenitvi okvirnega sporazuma naročnik posamezna naročila odda v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 48. člena ZJN-3. Posamezna naročila se lahko oddajo le enemu od ponudnikov, s katerimi je naročnik sklenil okvirni sporazum. Pri oddaji posameznih naročil stranke ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
Veljavnost okvirnega sporazuma je omejena na največ štiri leta (osem let na infrastrukturnem področju), daljše obdobje je mogoče le izjemoma. Taki primeri, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma, se lahko pojavijo na primer, kadar gospodarski subjekt potrebuje opremo, katere amortizacijska doba je daljša od štirih let in mora biti na razpolago kadar koli v celotnem obdobju trajanja okvirnega sporazuma.
Več o okvirnih sporazumih je dostopno na povezavi v tolmačenju z naslovom: Sklenitev in izvajanje okvirnega sporazuma. Pri tem pa je treba upoštevati, da tolmačenje temelji na ZJN-3 pred njegovo spremembo, zato dodatno pojasnjujemo, da mora naročnik objaviti obvestilo o oddaji naročila, ko bo postopek javnega naročanja za izbiro strank okvirnega sporazuma končan, vendar pa mu pri izvajanju okvirnega sporazuma za vsako posamezno naročilo (odpiranje konkurence) ni treba zbirati podatkov in objavljati obvestil na Portalu javnih naročil, saj je z novelo ZJN-3B pri okvirnih sporazumih ukinjeno vsakokratno oz. kvartalo poročanje o izvajanju okvirnega sporazuma.
Glede objave odločitev o oddaji posameznega naročila iz sklenjenega okvirnega sporazuma (tj. odpiranje konkurence) 12. odstavek 90. člena ZJN-3 jasno opredeljuje, da se 90. člen ZJN-3 smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 48. člena ZJN-3, razen glede načina obveščanja o sprejeti odločitvi, kjer lahko naročnik, kadar je vrednost posameznega naročila nižja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi drugačen način obveščanja o odločitvi o oddaji posameznega javnega naročila.
Naročnik lahko, ob zgoraj navedenem izpolnjenem pogoju, v razpisni dokumentaciji določi drugačen način obveščanja o odločitvi o oddaji posameznega naročila, in lahko prosto izbere poljuben (pisni) način obveščanja o sprejeti odločitvi (npr. pošta, e-pošta, informacijski sistem ipd.). Vsebina odločitve je določena v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3.
V primeru okvirnih sporazumov, sklenjenih pred 2. 4. 2023, mora naročnik še naprej objavljati odločitve o oddaji posameznih naročil na portalu javnih naročil, kar izhaja iz 9. člena prehodnih določb novele ZJN-3D, kjer je določeno, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu poslana v objavo pred uveljavitvijo tega zakona, izvedejo po dosedanjih predpisih. Navedeno tudi pomeni, da obveznost iz 12. odstavka 90. člena ZJN-3 ne velja za obstoječe pogodbe, ki so v izvajanju, ampak za naročila, začeta od 2. 4. 2023 dalje.
Evidenčna javna naročila
Za evidenčna javna naročila uporaba določb Uredbe o zelenem JN ni obvezna. Lahko pa naročniki kljub temu uporabljajo pravila zelenega in krožnega naročanja tudi pri evidenčnih naročilih. Pogosto je tudi pri evidenčnih naročilih živil zaslediti nabave eko živil in živil iz sheme kakovosti, pa seveda uporabo izločenih sklopov za nabavo živil od lokalnih kmetov (kratke verige), kar pomeni nabave živil z nižjim ogljičnim odtisom, itd. Prevetritev notranjih pravilnikov o evidenčnih javnih naročilih naj bo narejena tudi ob upoštevanju potencialna evidenčnih javni naročil kot orodja za doseganje in spodbujanje principov krožnega gospodarstva.
Dinamični nabavni sistem (49. člen ZJN-3)
Dinamični nabavni sistem (v nadaljevanju: DNS) poteka po pravilih omejenega postopka. Omejeni postopek poteka v dveh ločenih stopnjah oz. fazah – prejem prijav za sodelovanje (prva faza) in prejem ponudb (druga faza). V prvi fazi ponudniki prijavi za sodelovanje priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Pri DNS prva faza predstavlja samo postopek za vzpostavitev DNS. V drugi fazi, ki poteka večkrat, pa ponudbe kasneje lahko oddajajo le gospodarski subjekti, ki jih je na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij naročnik uvrstil v katalog ponudnikov (pri tem se sicer kandidati lahko v vzpostavljen katalog ponudnikov uvrstijo tudi kasneje, na podlagi kasneje predloženih prijav). Torej, z vzpostavitvijo kataloga ponudnikov prične teči obdobje trajanja javnega naročila z vzpostavitvijo DNS.
DNS se lahko razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki jih naročnik objektivno opredeli na podlagi značilnosti javnega naročanja, ki bo potekalo v okviru ustrezne kategorije (prvi odstavek 49. člena ZJN-3). Naročnik lahko uporabi DNS za običajne nabave z značilnostmi, ki takšne, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njegove zahteve. Gre za t.i. »off the shelf« proizvode. DNS je primerna tehnika naročanja za npr. dobavo živil, računalniške opreme, letalskih kart, zdravil ipd.
V primeru dinamičnega nabavnega sistema (za razliko od objave odločitev o oddaji posameznega naročila iz sklenjenega okvirnega sporazuma) mora naročnik vse odločitve o oddaji posameznega naročila iz vzpostavljenega dinamičnega nabavnega sistema objaviti na portalu javnih naročil.
Več o DNS si lahko preberete v rubriki Odgovori na vprašanja DNS.
Na našem spletnem mestu za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke. Preberi več